Vodnik za EKO DOM brez odpadkov

VODNIK ali 1,2,3 ZA ZMANJŠANJE ODPADKOV

  1. ZMANJŠANA NABAVA  Razmislimo kaj v resnici potrebujemo? So to res naše potrebe ali zgolj želje?
  2. LOČUJEMO, kako naj ravnam z odpadkom?
  3. PONOVNA UPORABA in kako zmanjšati komunalne odpadke?
  4. Že ob nakupu lahko ravnamo bolj odgovorno tako, da se z nakupom ne prenaglimo. Razmislimo ali to v resnici potrebujemo, kakšen vpliv ima na naše zdravje in okolje. Ob bolj preudarnem nakupovanju bomo tudi prihranili.
  5. Odpadke ločujemo glede na material in glede na nevarnost za zdravje in Mariborsko komunalno podjetje Snaga ima na svoji spletni strani www.snaga-mb.si zelo pregledno napisana navodila za ločevanje in ravnanje z odpadki. Koristi, če jih preberemo večkrat, predvsem pa takrat, ko smo v dilemi kam sodijo kakšni odpadki.
  6. Rešitve za zmanjšanje komunalnih odpadkov so PONOVNA UPORABA, PREDELAVA, DODELAVA stvari, s čemer jim podaljšamo življenjsko dobo. Za ideje povprašajte otroke, obiščite delavnice ekoloških društev, pobrskajte po internetu. Dobili boste zelo veliko idej.

Kaj so komunalni odpadki?

Komunalni odpadki so odpadki, ki nastanejo zaradi potreb ljudi v gospodinjstvu in gospodarskih ter negospodarskih dejavnostih in ne izhajajo iz proizvodnega ali storitvenega procesa. Drugače povedano, komunalni odpadek nastane neposredno zaradi potrebe človeka in to kjer koli, kjer je človek pač prisoten – doma, na poti, na delovnem mestu, na dopustu.  (s spletne strani www.snaga-mb.si). Vsak posamezen človek je tako odgovoren za ustvarjanje svojih odpadkov, posledično pa tudi za ravnanje z njimi in zmanjšanje.

Katerih komunalnih odpadkov v gospodinjstvu je največ?

V gospodinjstvu je največ odpadkov od embalaže: plastika, karton, steklo ipd. Seveda je količina in vrsta odpadkov iz našega gospodinjstva odvisna tudi od števila in starosti družinskih članov in od našega življenjskega sloga. Za dojenčke in nepokretne starostnike porabimo zaskrbljujočo količino plenic za enkratno uporabo. Zaradi fekalij in umetnih snovi spadajo med velike onesnaževalce okolja. V gospodinjstvu zraven velikih količin embalaže zavržemo še pripomočke pri čiščenju (gumijaste rokavice, gobice in krpice, krtače in embalažo od čistil, metle in metlice, smetišnice..), ki so večinoma iz plastike. Ob tem moramo dodati še plastične vreče, tako nosilne, kot tiste, v katere spravljamo živila za zmrzovanje, plastično posodo, kuhalnice, pribor, cedila ipd. V času piknikov se količina plastičnih odpadkov še poveča.

Med našimi odpadki se znajdejo tudi biološki odpadki (hrana), kosovni odpadki (pohištvo), električna in elektronska oprema, nevarni odpadki (zdravila, baterije, barve, laki…). Ti odpadki ne spadajo v posode s komunalnimi odpadki, temveč jih komunalna podjetja zbirajo v zbirnih centrih.

Naši otroci že imajo rešitve.

Zelo so dovzetni za ločevanje, ponovno uporabo, predelavo in zmanjšano nabavo. V vsaki šoli in vrtcu tej tematiki posvečajo vedno več pozornosti. Otroci se hitro učijo in pripravljeni so nam pomagati pri zmanjšanju odpadkov in za bolj čisto in varno okolje. Učimo se od njih in z njimi. Navsezadnje je okolje naša dediščina njim. Prav je, da jim zapustimo čim boljše pogoje za življenje. Želimo jim zdravo in varno prihodnost.

Skupaj nam bo to tudi uspelo.

V Centru zelenih rešitev za EKO DOM društva Pupillam so se zbrale mame, tete, sestre, ki so se odločile pomagati ustvariti bolj zdravo in varno okolje. Organizirajo in izvajajo eko delavnice, eko pravljice, sejme rabljenih stvari,  hodijo na šole in učijo na podjetjih. Zraven pa izdelujejo in prodajajo eko pralna in pomivalna sredstva, predelujejo in dodelujejo rabljene stvari.  Vsak se lahko tega nauči. Več na www.pupillam.org.